Ko na zadnjih kilometrih maratona, v zaključnem vzponu ali v tretji seriji težkih počepov zmanjka moči, težava pogosto ni v volji. Zmanjka goriva. Ta vodnik za polnjenje glikogenskih zalog ti pomaga načrtovati ogljikove hidrate tako, da boš na trening in tekmo prišel pripravljen, med naporom ohranil ritem ter po njem hitreje obnovil mišice.
Glikogen je shranjena oblika ogljikovih hidratov v mišicah in jetrih. Mišični glikogen uporabljaš lokalno v aktivnih mišicah, jetrni pa pomaga ohranjati raven glukoze v krvi. Pri visoki intenzivnosti, intervalih, dolgih klancih in ekipnih športih se porablja hitro. Ko zaloge padejo prenizko, ne izgubiš le občutka energije. Zmanjšata se sposobnost vzdrževanja tempa in kakovost odločanja, naraste pa občutek napora.
Zakaj polne glikogenske zaloge odločajo o izvedbi
Telo zna uporabljati tudi maščobe, vendar pri višjih intenzivnostih ogljikovi hidrati ostanejo najhitreje razpoložljivo gorivo. Zato kolesar, ki želi napasti klanec, tekač, ki želi držati tekmovalni tempo, ali hokejist, ki mora ponavljati šprinte, ne more računati samo na večerjo pred dogodkom.
Polnjenje zalog ni en sam velik obrok testenin. Je sistem, usklajen z obsegom treninga, intenzivnostjo, telesno maso, časom do starta in prebavljivostjo. Preveč vlaknin, maščob ali nepreizkušene hrane tik pred tekmo lahko izniči tudi dobro zastavljen vnos ogljikovih hidratov. Disciplina pomeni, da ničesar ne prepuščaš naključju.
Vodnik za polnjenje glikogenskih zalog po fazah
Vsakodnevna osnova: jej za obremenitev, ne po občutku krivde
Dnevni vnos ogljikovih hidratov naj sledi treningu. V lažjih dneh bo za večino športnikov dovolj približno 3 do 5 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase. Pri zmernem treningu se potrebe pogosto premaknejo na 5 do 7 g/kg, pri zahtevnih vzdržljivostnih obdobjih pa na 6 do 10 g/kg. V ekstremno obremenjenih dneh, na primer med etapnimi tekmovanji ali dvema treningoma dnevno, so lahko potrebe še višje.
To niso številke, ki jih moraš vsak dan zadeti do grama. So okvir za pametno prilagajanje. Če imaš regeneracijski dan, ne potrebuješ enake količine škroba, sadja, kruha, riža in športnih napitkov kot na dan petih ur kolesa. Če pa zmanjšuješ ogljikove hidrate ravno v tednu najtežjih treningov, bo kakovost dela prej ali slej plačala ceno.
Osnovo gradijo običajna živila: riž, krompir, ovseni kosmiči, kruh, testenine, sadje, mlečni izdelki oziroma ustrezne rastlinske alternative ter stročnice, kadar jih dobro prenašaš. V dneh pred tekmo je smiselno del vlaknin zmanjšati, ne zato, ker so vlaknine slabe, temveč ker želiš dobiti dovolj energije brez nepotrebne polnosti v prebavilih.
24 do 48 ur pred glavnim nastopom
Pravo polnjenje glikogena je najbolj smiselno pred napori, ki trajajo več kot približno 90 minut, ali pred tekmo z veliko ponavljajočimi se visoko intenzivnimi odseki. Če si v zadnjih dneh zmanjšal trening, lahko z večjim vnosom ogljikovih hidratov zaloge pomembno povečaš.
Za pomemben vzdržljivostni nastop športniki pogosto ciljajo približno 8 do 12 g/kg telesne mase ogljikovih hidratov na dan v 24 do 48 urah pred startom. Natančna količina je odvisna od trajanja tekme, tvoje mase, porabe in tolerance. Športnik s 70 kg pri 8 g/kg cilja okoli 560 g ogljikovih hidratov dnevno. To je veliko, zato ga razporedi med zajtrk, malice, kosilo, večerjo in tekoče vire energije.
Tukaj ne zmaguje najbolj “čista” prehrana, temveč izvedljiv načrt. Izbiraj znana, prebavljiva živila. Riž z lažjo prilogo, kosmiči, kruh z marmelado, banane, sokovi, športni napitki in ploščice so lahko učinkoviti deli strategije. Beljakovine ohrani v zmernih količinah, maščobe pa omeji predvsem pri obrokih neposredno pred startom, saj upočasnijo praznjenje želodca.
Ne uvajaj novih gelov, koncentratov ali velikih porcij hrane večer pred tekmo. Prebavila treniraš tako kot noge. Če določen izdelek med dolgim treningom deluje brez težav, je primeren kandidat za tekmovalni dan.
Zadnje ure pred startom
Tri do štiri ure pred naporom zaužij obrok s približno 1 do 4 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase. Več časa do starta pomeni več prostora za večji obrok. Če imaš občutljiv želodec ali jutranji start, je pogosto boljša manjša količina, dopolnjena s tekočimi ogljikovimi hidrati.
Praktičen primer za 70-kilogramskega tekača dve do tri ure pred polmaratonom je obrok s 140 do 180 g ogljikovih hidratov, odvisno od izkušenj. To je lahko kombinacija belega kruha, medu ali marmelade, banane, kaše in napitka. Cilj ni občutek prenajedenosti. Cilj je poln rezervoar brez teže v želodcu.
V zadnjih 15 do 30 minutah pred startom lahko po potrebi dodaš manjši odmerek hitro dostopnih ogljikovih hidratov. To posebej koristi pri daljših tekmah, če veš, da prvi del ne bo umirjen. Izberi obliko, ki jo poznaš: gel, ogljikohidratni napitek ali drug preverjen vir.
Med naporom: ne čakaj na prazne zaloge
Napaka, ki jo dela veliko dobro pripravljenih športnikov, je čakanje na lakoto, utrujenost ali prvi padec tempa. Takrat si pogosto že v zaostanku. Pri aktivnosti, daljši od približno ene ure, začni z vnosom ogljikovih hidratov zgodaj in ga ohranjaj v rednih intervalih.
Pri naporih od ene do dveh ur je običajno učinkovito območje 30 do 60 g ogljikovih hidratov na uro. Pri daljših in intenzivnejših naporih lahko izkušeni športniki z natreniranimi prebavili dosežejo do 90 g na uro, v nekaterih primerih tudi več. Za tako visoke vnose je pomembna kombinacija različnih transportnih ogljikovih hidratov, na primer glukoze in fruktoze, saj telo tako lahko učinkoviteje absorbira več energije.
Ne preskoči tekočine in natrija. Ogljikovi hidrati brez ustreznega pitja lahko povečajo prebavne težave, pitje brez elektrolitov pa pri dolgem potenju ni vedno dovolj. Količina je odvisna od temperature, stopnje potenja in dostopa do okrepčevalnic. Strategijo zato testiraj v pogojih, ki so podobni tekmi.
Natančno označene formule, dobra prebavljivost in popolnoma razkrite sestavine so pri tem več kot marketinška obljuba. Pri izdelkih WINFORCE lahko lažje sestaviš vnos glede na grame ogljikovih hidratov na uro, brez ugibanja, kaj dejansko nosiš v žepu ali bidonu.
Po treningu: obnova se začne, preden se preoblečeš
Po zelo dolgem ali zahtevnem treningu ne potrebuješ panike zaradi tako imenovanega anaboličnega okna, potrebuješ pa pravočasnost. Če te v manj kot 24 urah čaka nov zahteven trening ali tekma, začni z ogljikovimi hidrati kmalu po koncu. Prvih nekaj ur po naporu telo posebej učinkovito obnavlja glikogen.
Dober cilj je približno 1 do 1,2 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne mase na uro v prvih treh do štirih urah, kadar je hitra regeneracija res ključna. Dodaj 20 do 40 g kakovostnih beljakovin, odvisno od telesne mase in celotnega dnevnega vnosa. Ogljikovi hidrati obnovijo gorivo, beljakovine podprejo obnovo mišičnih beljakovin. Oboje potrebuješ, če želiš jutri znova trenirati kakovostno.
Če do naslednjega zahtevnega treninga mine 24 ur ali več, je časovni pritisk manjši. Še vedno pa ne naredi napake, da po večurnem kolesarjenju preživiš večer samo ob solati in vodi. Regeneracija ni nagrada. Je del programa.
Najpogostejše napake, ki izpraznijo rezervoar
Prva je podcenjevanje treninga. Dve uri intervalov ali dolg tek po hribih nista navaden dan, tudi če ura ne pokaže rekordne porabe kalorij. Druga je pretirano omejevanje ogljikovih hidratov zaradi želje po nižji telesni masi. Znižanje mase lahko izboljša razmerje med močjo in težo, toda kronično prazne zaloge zmanjšajo kakovost treninga, povečajo utrujenost in otežijo napredek.
Tretja napaka je kopiranje strategije drugega športnika. Tvoj prijatelj lahko brez težav zaužije 90 g na uro, ti pa morda za zdaj dobro deluješ pri 60 g. To ni slabost. Vnos stopnjuj postopno in prebavila prilagajaj med treningom. Četrta je, da na tekmi uporabiš strategijo, ki je na dolgih treningih nikoli nisi preveril.
Najboljša strategija je tista, ki jo lahko dosledno izvedeš. Poznaš količino ogljikovih hidratov, veš, koliko tekočine potrebuješ, in zaupaš sestavinam, ki jih uporabljaš. Ko napor postane selektiven, ne potrebuješ nove motivacije. Potrebuješ gorivo, ki je že pripravljeno za delo.


Dodaj odgovor